Vezenje kot nesnovna kulturna dediščina z edino nosilko enote vezenje po narisku v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije Sonjo Porenta.
Spletna stran Registra piše, da je vezenje po narisku:
»način ročnega krašenja osnove (tkanina, polst, usnje) z iglo in vezilno nitjo, pri čemer vezejo po predlogi, narisani na osnovi, in jo krasijo z vezilno nitjo različnih surovinskih sestavov ter dodatki.«
(Novi vpisi v Register nesnovne kulturne dediščine, 2022)
To pomeni, da je to vezenje na površini tkanine s narisanim motivom.
Sonja Porenta s svojimi vezeninami raziskuje slovensko dediščino vezenja, raziskuje materiale in načine vezenja, proučuje stare vezenine, ki jih tudi zbira in s strokovno podporo razvija vedenje o vezenju na Slovenskem za kar si zasluži posebno priznanje.
O svoji poti je napisala knjigo Tončika v svečani preobleki, ki je izšla pri KUD Jarem lansko leto. V knjigi opisuje svojo veziljsko pot, načine dela, predstavi nekaj šivov in podrobneje opiše avbe in druge vezenine, ki jih je izdelala zase. Dotakne se belega vezenja, vezenja z zlato nitjo, še posebej osupljivo pa je vezenje s črno nitjo na črno podlago.
Ker je v Sloveniji nosilk za vezenje zelo malo (skupaj samo 3, dve sta nosili za vezenje po štetih nitih), me je zanimalo, koliko vnosov vezanih na vezenje – nesnovna kulturna dediščina je v UNESCOVEM seznamu žive dediščine? Si lahko misliš, da je iskalnih našel samo 10 vnosov iz 12 držav?
Vpisane so tako tehnike vezenja, kakor tudi drugi z vezenjem povezane dejavnosti, običaji in simboli. Zanimiv je Ornek, Krimsko Tatarski ornament, kjer ima vsak delček svoj simbol. Vrnica pomeni poročeno žensko, cipresa odraslega moškega, nagelj pa starejšo osebo, modrost in življenjske izkušnje. (Ornek, a Crimean Tatar ornament and knowledge about it, 2019)
Kaj je nesnovna oz. živa kulturna dediščina?
Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine nesnovna kulturna dediščina »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«
(Dobrodošli na spletni strani Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine!, brez datuma)
Ta objava ni naročena.
Bibliografija:
Dobrodošli na spletni strani Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine! (brez datuma). Pridobljeno 6. 3 2023 iz Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine: http://www.nesnovnadediscina.si/
Novi vpisi v Register nesnovne kulturne dediščine. (13. 5 2022). Pridobljeno 4. 3 2023 iz SEM Blog Nesnovna kulturna dediščina: https://www.etno-muzej.si/sl/blog/novi-vpisi-v-register-nesnovne-kulturne-dediscine
Ornek, a Crimean Tatar ornament and knowledge about it. (2019). Pridobljeno 6. 3 2023 iz UNESCO, Intangible Cultural Heritage: https://ich.unesco.org/en/RL/ornek-a-crimean-tatar-ornament-and-knowledge-about-it-01601#identification
Porenta, S. (2022). Tončika v svečani preobleki. (B. Knific, Ured.) Medvode: KUD Jarem.
What is Intangible Cultural Heritage? (brez datuma). Pridobljeno 6. 3 2023 iz UNESCO Intangible Cultural Heritage: https://ich.unesco.org/en/what-is-intangible-heritage-00003
Comments